Prešernov trg je eden izmed križiščnih trgov v Ljubljani. Poimenovan je po slovenskem pesniku Francetu Prešernu. Nahaja se nad levim bregom Ljubljanice ob Tromostovju, nasproti srednjeveškega mestnega jedra.

Trg se je razvil iz srednjeveškega križišča pred vhodom v obzidano mesto. V 17. stoletju so ob njem zgradili frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja, a so križišče preobrazili in ga tlakovali šele sredi 19. stoletja, potem ko so porušili mestno obzidje. Iz najstarejših kart Ljubljane (Pieronijev načrt Ljubljane iz leta 1636 in Stierjev iz leta 1658) je razvidno, da se je na prostoru današnjega Prešernovega trga oblikoval velik nezazidan prostor lijakaste oblike. Na Florjančičevem načrtu Ljubljane iz leta 1744 je prostor skoraj nespremenjen in še vedno malo obzidan. Trg je imel predmestni značaj.

Po velikem potresu leta 1895 so ob trgu sezidali nove meščanske palače: Frischovo in Seunigovo hišo na začetku Čopove ulice, stavbo Centralne lekarne, za tem trgovino Urbanc, Hauptmannovo hišo in trideset let kasneje Mayerjevo palačo. Na drugi strani Ljubljanice so po načrtih graškega arhitekta Leopolda Theyerja v istem času zgradili Filipov dvorec in Kresijo.

V prvem desetletju 20. stoletja je bila v secesijskem slogu prenovljena Hauptmannova hiša, takrat pa je bila zgrajena tudi Urbančeva hiša, prva ljubljanska veleblagovnica in ena najlepših secesijskih stavb v mestu. Med obema vojnama je trg na južni strani zaokrožilo pročelje Mayerjeve veleblagovnice. S Plečnikovim Tromostovjem se je trg razširil čez reko in dobil današnjo podobo.

Prešernov spomenik je bil odkrit jeseni 1905 in je delo arhitekta Maksa Fabianija in kiparja Ivana Zajca. Spomenik prikazuje Prešerna in nad njim muzo pesništva, ki drži lovorovo vejico. Z enega od pročelij na bližnji Wolfovi ulici proti njemu simbolično zre kip Prešernove ljubezni Primičeve Julije.

Prešernov spomenik je eden izmed najbolj popularnih ljubljanskih spomenikov. To je zasluga arhitekta Maksa Fabianija, ki si je zamislil podstavek in lokacijo spomenika v izteku Miklošičeve in Čopove ulice. V spomin pesniku Francetu Prešernu je bil spomenik slovesno odkrit 10. septembra 1905. Kip je sprva naletel na velik odpor in kritike med likovnimi poznavalci in v cerkvenih krogih, ker je nad pesnikovo glavo razgaljena muza. Ljubljanski nadškof Anton Bonaventura Jeglič je spisal protestno pismo tedanjemu županu Ivanu Hribarju in zahteval, da se kip umakne izpred cerkve. Zaradi njegove ogorčenosti nad kipom je politično-satirični dnevnik Osa v Ljubljani 11. novembra 1905 izdal pesem neznanega avtorja: Muza in škof - ljubljanska balada.

Pripravil: Jaka Jaklič

Uredila: Urška Košir

Foto: Shutterstock.com, Zgodovinski arhiv Ljubljana

Vir: Visitljubljana.si, Wikipedia