Če ste na Krakovskem nasipu, ljubljanski tržnici ali kjerkoli drugje v središču mesta v minulih mesecih srečali skupino vzornih psov s svojimi vodniki, so bili to najverjetneje tečajniki mlade pasje šole PES in pol. Ta je svoj poligon v skoraj samem središču Ljubljane odprla septembra lani, pred vrati pa je že nova sezona.

Prostor za svoj poligon so si izbrali v  Trnovem nasproti gostišča Livada, ali kot pravi organizatorka pasje šole PES in pol Slavka Brajović Hajdenkumer: »ker v naši soseski, v Trnovem, Rakovi jelši,  Murglah in na Prulah,  domuje izjemno veliko število  kosmatincev, se nam je zdelo najbolj smiselno, da jih vzgajamo v okolju in okoliščinah, kjer s svojimi ljudmi tudi sicer sobivajo. Naši kosmatinci ne živijo sredi gozda v ograjenih poligonih ob obvoznicah in mestnih vpadnicah, temveč so naši družinski člani, ki nas spremljajo na vseh poteh v središču naše prekrasne Ljubljane. Zato jih moramo navaditi na gnečo, hrup, sprehajalce, kolesarje, avtomobile in predvsem druge pse. Obvladovati jih moramo na sprehajalnih poteh, v kavarnah, trgovinah, pa tudi na naših delovnih mestih, kjer so tudi psi vse pogosteje dobrodošli. Skratka privaditi jih moramo na okoliščine, ki jih obdajajo v njihovem vsakdanjem življenju«.

Za vzgojo in socializacijo najrazličnejših trnovskih kosmatincev s pomočjo metode pozitivne motivacije skrbijo licencirane kinološke inštruktorice. Del tečajev poteka na poligonu, del pa v urbanem okolju. »Opažam, da vse več manjših pasjih šol sploh nima poligona in svoje tečaje izvaja v parkih, na javnih parkiriščih. Razumem, da želijo ti izvajalci znižati svoje stroške, vendar se mi zdi tak način dela precej drzen, saj ko se tečajniki prijavijo na tečaj, psa dejansko ne poznaš! Lahko je plašen, agresiven, ima manjše ali večje vedenjske motnje. Zato menim, da je varnost najpomembnejša. Tako za vodnika, psa, njune spremljevalce in okolico. Zato naša prva srečanja vedno potekajo na varnem in urejenem poligonu in šele, ko inštruktorice strokovno presodijo, da je skupino varno peljati v urbano okolje, to tudi storijo«, dodaja organizatorka.

Osrednji cilj  pasje šole PES in pol ni priprava tečajnikov na tekmovanja v različnih kinoloških disciplinah, temveč vzgoja za vzpostavitev zaupanja in dober medsebojni odnos, ki vodniku, psu ter njuni okolici omogoča prijetno in varno sobivanje. Trnovska pasja šola je zelo vpeta v lokalno okolje in dobro sodeluje z bližnjimi ponudniki izdelkov in storitev za pse, predvsem za z Gimnazijo in veterinarsko šolo BIC Ljubljana, s pomočjo katere svoje tečajnike izobražujejo o zdravju in negi živali. V prihodnji sezoni imajo veliko novih načrtov, med drugim tudi vzgojo otrok za odgovorno   skrbništvo živali: »nihče ne mara pasjih drekcev in nevzgojenih, glasnih, celo nevarnih  mrcin. Nekateri ljudje imajo zato tudi odpor in strah pred psom. Prepričana sem, da je treba z vzgojo za odgovorno skrbništvo začeti od malih nog, zato se bomo še bolj kot doslej posvetili načrtni vzgoji naših najmlajših sosedov, kako varno pristopati k  psom, kaj pomeni skrbeti zanje, jih negovati, obveščati o neprimernem ravnanju do živali in podobno«.   

Ne kupuj, posvoji!

Ustanovitev pasje šole PES in pol je tesno povezana z osebno izkušnjo Brajović Hajdenkumerjeve, ki je sicer vse življenje sobivala s psi, a zadnja dva sta jo prepričala, kako dragocena je dobra pasja šola: »ko smo se morali posloviti od naše ljube psice Lane, smo se po novo psičko napotili v Zavetišče Ljubljana. Takoj nas je začarala psica Neli, zaradi katere je mož celo prekinil dopust, da je ne bi kdo posvojil pred nami... Neli je bila takrat že dobro leto stara psica. Hitro učljiva, a dokaj plašna in malo straumatizirana kosmatinka. Čez tri mesece  smo v svoj dom sprejeli še zavetiščarja, mladička Dexterja. Odločitev za novega psa je bila prehitra, saj je doma zavladal precejšen kaos. Ni nam preostalo drugega, kot da se je vsa družina načrtno posvetila vzgoji naših mrcin. V slabem letu sta naša psa izjemno napredovala. Neli je opravila izpit za psico spremljevalko, Dexter je pripravnik za terapevtskega psa Zavoda PET. Zelo osebna izkušnja nas je prepričala, kako koristna je dosledna vzgoja, ki smo se jo naučili v  pasji šoli«.

Pripravila: Jaka Jaklič in Urška Košir

Foto: Nejc Fon, osebni arhiv