Ob pogledu na Ljubljano težko ostaneš neočaran, sploh, če se ti razodene prvikrat. Tako so mi svoje presenečenje nad glavnim mestom pogosto opisovali turisti, ki sem jih v svoj fotografski objektiv ujel med poletnimi počitnicami, ko se prebivalci Ljubljane raje umikamo v senco, ulice pa napolnijo gruče radovednih pogledov.

Ti pogosto Ljubljano popestrijo tudi z modnim stilom, ki je v tem mestu, žal, še vedno nekaj let za vsemi svetovnimi trendi, kar je verjetno nekakšen odraz naše kulture, ki sprva z odporom sprejema vse, kar je novega, nato pa bliskovito pograbi to novost in se ji še desetletje ne odreče pod nobenim pogojem.

Najlepše mesto na svetu pogosto gledamo skozi pročelja stavb, živahnost tržnice in prepletenosti ljudi med seboj. Zdi se, kot da bi se v tem razmeroma velikem peskovniku, vsi zelo dobro poznali med seboj, a imam sam hkrati občutek, da smo morda nekoliko zašli pri iskanju svoje stilske identitete. Mladi se v iskanju potrditve iz okolice obračajo k najbolj uveljavljenim subkulturam in s tem modnim kombinacijam, ki ne izžarevajo njihove osebnosti, marveč jo skrivajo pod plasti všečnosti okolici.

Vseeno boste med sprehodom po mestu videli marsikaj, če boste le gledali s pravimi očmi. Pogosto namreč oblačila jemljemo kot tako samoumevna, da jih ob interakciji z ljudmi niti ne vidimo. Sam sem tako ob sprehodih po Ljubljani s fotoaparatom v roki kaj kmalu ugotovil, da se lahko, če se za nekaj trenutkov ustavimo v samem središču mesta, na Prešernovem trgu in se zazremo v okolico, nagledamo zelo raznolikih modnih stilov.

Ob tem me pogosto preseneti kdo, ki že na daleč oddaja pozitivno energijo, ki izžareva individualnost tudi v modnem slogu in me s tem navdaja z upanjem, da se bo tudi Ljubljana in celotna Slovenija nekoč v širšem pomenu znebila spon, ki so jo prikovale v začaran krog sledenja množici, in poiskala svoj značilni modni odraz, ki ga bomo mladi in stari lahko ponesli v svet.

Problem, ki se pogosto kaže pri Slovencih in posledično tudi pri Ljubljančanih, je pregovorna zaprtost, ki se še posebej močno odraža v oblačilni kulturi. Namesto, da bi si ljudje dovolili živeti svoj unikatni modni slog, raje posnemajo to, kar množica dojema kot sprejemljivo oblačenje, ki pa se pogosto z vidika poslovnega in sproščenega kodeksa oblačenja izkaže za povsem zgrešeno.

Tako lahko vidimo zaprtost in vihanje nosu do določenih modnih trendov, ne da bi pred tem pomislili tudi o drugi plati mode, o modi, kot bi ta morala biti. Moda in modni trendi namreč ne obstajajo le zato, da bi se vsako sezono od glave do pet oblekli le v kreacije, ki jih svetovni mediji v tistem trenutku deklarirajo kot modni trend, marveč zato, da si lahko med vsem, kar je moč najti na obešalnikih v trgovinah, izberemo posamezne kose, ki se bodo skladali z našo identiteto in našo osebnost dobro predstavljali tudi navzven.

In prav taki ljudje so tisti, katerih osebni stil začutiš že, ko se ti približujejo z velike razdalje in za katere veš, da jih želiš fotografirati ter njihovo interpretacijo lastne identitete deliti s svetovnim spletom.

Napisal in fotografiral: Anže Frantar, Ulični stil