Ko bom velik, bom sonce in grel ljudi je napis, ki vas pričaka ob oknu ljubljanskega avtobusa številka 6 (ali je bila 8?), ko se s premočenimi čevlji in mrkim pogledom končno dokopljete do prostega sedeža.

Ne morete, da se ne bi nasmehnili. To je bil bržkone tudi namen (žal) neznanega avtorja, ki mu je kljub voznim tresljajem uspelo modrost z alkoholcem vtisniti na dovolj vidno mesto, da bi jo lahko našli vsi, od katerih je tisti dan mesto zahtevalo preveč.

Tako je to, ko gre za Ljubljano – že najde način, da vas preseneti. Ko vas megleno in deževno jutro spravi v slabo voljo, se vam opraviči s popoldanskim soncem. Ko vam nervozni taksist nonšalantno odvzame prednost, se naslednjo minuto le nekaj korakov od cilja odpre prosto parkirno mesto.

Živa je. Kot vsak od nas nosi svojo energijo in kaže vse vrste obrazov. Ima svoj karakter. Katere ključne lastnosti ga sestavljajo, bodo najbolje vedeli tisti, ki jo poznajo od blizu – ljubljanski staroselci in prišleki.

Tina, 28 let, zdravnica
Ljubljana je navihana gospa. Je kot topel, radosten objem starega prijatelja. Prijetna, varna, lepa, modra in ravno pravih mer. Za vsak karakter ali razpoloženje se najde primeren kotiček. Je starka, ki se ji v očeh iskri mladostna navihanost.

Urša, 30 let, vodja prodaje
Ljubljana je čarobna. Na nekaj kvadratnih metrih lahko spoznamo bogato zgodovino in čudovito arhitekturo našega Plečnika, se izgubimo v uličicah, polnih butikov z zanimivimi kosi, sledimo ljubezenski zgodbi našega največjega pesnika, se potopimo v srednjeveško pravljico grajskih gospodov in na koncu še okrepčamo z okusnim sladoledom in omamno kavo ob treh mostovih.

Jure, 30 let, filozof
Ljubljano najbolje opiše njena belo-zelena zastava z zmajem. Bela predstavlja čiste in bele ulice in zgradbe, zelena pa njeno mirnost, zelene površine in reko Ljubljanico, ki teče skozi osrčje mesta. Zmaj pa predstavlja njeno bogato zgodovino in pravljičnost.

Ana, 28 let, novinarka
Majhna, a hkrati tako velika. Najprej s kolesom po njenih čudovitih ulicah, nato ob Ljubljanici na kavo; pa na Ljubljansko barje na sprehod s psom in v okoliške gozdičke po gobe. Še na grad po razgled, v Kinodvor po nove zgodbe in počakati jutro na Metelkovi. Popoln dan Gorenjke v mali Ljubljani.

Luka, 26 let, zdravnik
Pravzaprav jo je težko opisati s preprostim knjižnim pridevnikom. Še najbolje ji pristaja kar slengovska beseda »kulska«, ker združuje pisano paleto bogate zgodovine z mladostniškim utripom mestnih ulic. Med evropskimi prestolnicami je zagotovo nekaj posebnega in prav zato nadvse .... kul!

Andriana, 29 let, študentka
Ljubljana je prijateljska. Ob pogledu na ljudi, ki srkajo kavico v mestnih kavarnah, ali pa na tiste, ki posedajo pod Prešernovim spomenikom, se zdi, da je čas za druženje s prijatelji tisto, kar resnično osrečuje Ljubljančane. Prijateljsko čebljanje odmeva iz vseh smeri in iz dneva v dan zapolnjuje ljubljanske ulice in trge.

Pa vaša Ljubljana? Vas navdihuje ali omejuje? Delite svoje mnenje!

(Foto: Osebni arhivi)