Ste vedeli, da je Velika planina, ki se nahaja zgolj 52 km iz Ljubljane, eno redkih še delujočih visokogorskih pastirskih naselij v Evropi? Na njej se lahko še danes srečate s tradicionalno kulturo tamkajšnjih pastirjev. Ta slikovita planota v Kamniško Savinjskih Alpah slovi tudi po izjemni naravni lepoti in je prepredena s številnimi pohodnimi potmi. Njeno podobo zaznamujejo razsežni pašniki ter številne kraške značilnosti kot so vrtače in kotline.

Pastirsko naselje velja za enega redkih ohranjenih naselij te velikosti v Evropi ter privablja številne obiskovalce vse dni v letu. Prepoznavno je  po svoji tipični arhitekturi, ki predstavlja nekakšen simbol Velike planine. Strehe koč so krite s značilnimi smrekovimi skodlami, ki segajo zelo nizko. V kamniškem koncu pastirsko kočo poimenujejo pastirska bajta ali pastirski stan, smrekovi skodli pa po domače pravijo »šinkel«. Pastirji na Veliki Planini odženejo krave na planoto pozno spomladi, nato pa toplejše mesece preživijo ob skrbi za živino. Bivajo v značilnih skodlastih hišicah. Vsekakor pa naselje posebej zaživi v mesecu juniju, ko koče zapolnijo pastirji, ki s svojo živino ostanejo na paši vse do meseca septembra. Z veseljem vas povabijo na pokušino domačih mlečnih dobrot ali na pravo pastirsko malico - kislo mleko in žgance. V pastirskih domačijah lahko občasno kupite mlečne izdelke, med njimi znameniti sir trnič, v pastirskem naselju pa lahko obiščete muzejsko zbirko v Preskarjevi bajti (odprto v toplejših mesecih).

Preskarjev muzej se nahaja v pastirskem naselju in je odprt vsak dan v času pašne sezone na Veliki planini. Prepoznavna je že njegova zunanjost, saj se kot majhna, siva pastirska bajta nahaja v kamnitem odseku v naselju. Koča, ki je prej stala na tem mestu je bila malo pred koncem druge vojne požgana, Preskarjev Andrej pa je v poletju leta 1945 na pogorišču postavil današnjo kočo v prvotni ovalni obliki, kot jo je imela bajta pred vojno. Danes je to tako edina koča, ki s svojo obliko, majhnostjo ter skromno opremljeno notranjostjo izstopa med ostalimi pastirskimi stanovi. Med drugim se v muzeju nahaja tudi primerek trniča -  poseben sir poznan za območje Velike planine.

Kapela Marije Snežne leži nekoliko dvignjeno nad pastirskim naseljem. Ta je prvotno stala na tem mestu že pred 2. svetovno vojno. Ob koncu vojne so jo nemški vojaki požgali, ponovno pa je bila postavljena leta 1988, na pobudo takratnih pastirjev. Posvečena je Mariji Snežni in tako 5. avgust predstavlja poseben praznik za kapelo ter celotno pastirsko naselje. V poletnih mesecih, v času pastirske sezone svete maše potekajo  vsako  nedeljo, več  tisoč obiskovalcev se vsako leto udeleži polnočnice na božični večer.

Jama Veternica je najbolje poznana naravna znamenitost planine. Sestavljata jo jami Mala in Velika Veternica, ki sta nastali ob preperevanju, ko se je porušil njun strop, kar je pripeljalo do nastanka dveh udornic. Bolje obiskana je Velika Veternica, njena posebnost pa so krpe snega, ki jih najdemo v jami tudi v poletnih mesecih.

Jama Dovja Griča se nahaja v Tihi dolini in je globoka zgolj 9 metrov. Poznana je po pripovedkah, ki so se odvijale v bližini jame in je ta tako predstavljala pribežališče dobrim in manj dobrim likom, ki so jih po večini ustvarili pastirji. Najbolj poznane so povedke o divjih ali dovjih možeh, ki naj bi živeli v Dovji griči ali divji skali, kar naj bi samo ime jame pomenilo.

Kulinarična ponudba

Na Veliki planini lahko poskusite tradicionalno pastirsko malico - kislo mleko in žgance. Gostišče Zeleni Rob, ki je izhodišče za sprehode do pastirskega naselja, je znano po odličnih sirovih štrukljih. Izbiro planinskih jedi, še posebej enolončnic, ponujata tudi Domžalski ter Jarški dom na Mali Planini. Gostišče Zeleni rob je odprto od ponedeljka do četrtka 8.00-18.00; od petka do nedelje 8.00-20.00. 

Dostop

Na Veliko planino vse dni v letu vozi nihalka. Spodnja postaja nihalke je v Dolini Kamniške Bistrice, ob Kampu Alpe, zgornja pa na Šimnovcu, v bližini Gostišča Zeleni rob. Nanjo se lahko povzpnete tudi peš, po vrsti priljubljenih planinskih poti. Velika planina je priljubljen izletniški cilj predvsem poleti, čudovita pa je tudi pozimi, ko je zasnežena.

Izhodišča planinskih poti na Veliko Planino - Kranjski rak: 2 uri, 965 metrov višinske razlike, Kraljev hrib (Dolina Kamniške Bistrice): 2 uri in pol, 965 metrov višinske razlike, Stahovica (čez Sveti Primož): 3 ure in pol, 1130 metrov višinske razlike.

Urnik

Vozni red nihalke - od ponedeljka do četrtka: 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 16.00, 18.00, petek: 8.00, 10.00, 12.00, nato ob vsaki polni uri do 20.00, sobota in nedelja: ob vsaki polni uri med 8.00 in 20.00.

Pripravila: Urška Košir

Viri in fotografije: A. Fevžer, D. Wedam in T. Jeseničnik za Visit Ljubljana in Velika planina