Dušanov dnevnik, 22. del - Švedinje in Islandke, dobrodošle v najlepšem mestu na svetu!

Poletje... Čas za ležanje na plaži, z možgani na off in čivavo na straži. Čas, ko se lahko zgodi kakšna nepričakovana poletna avantura. Saj veste, kako to gre. Malce alkoholnega opoja, ravno prave vibracije v zraku, vonj po morju, podmazan jezik ter iskriv nasmeh in je gospodična že v nevarni coni. Sicer se, z zadnjimi močmi, še vedno pretvarja, da je rahlo zadržana, a jo izdajajo podzavestni znaki: grizenje spodnje ustnice, igranje z lasmi, upogibanje noge pod kolenom. Metuljči v trebuhu pa igrajo rokenrol.

Gledano z moškega vidika, je bilo letošnje poletje, no, vsaj prva polovica, rezervirano za nogomet. Pozitivno so nas presenetili Valižani, očarali Islandci. Islandke na tribunah prav tako, da se razumemo. Mrzlo pivo je sedlo kot 'ata na mamo', brhke gospodične, ki so se v vlogi natakaric motale okrog miz v ljubljanskih lokalih pa so poskrbele, da nismo oslepeli od pretiranega buljenja na platno, na katerem se je 22 moških podilo za okroglim cmokom usnja.

Ko sem bil mlajši, v mislih imam predvsem srednješolsko obdobje - smo z družbo vsako leto zahajali v Bohinj. Zdelo se nam je strašno patriotsko in domoljubno, da podpiramo domači turizem. No, roko na srce, nas so bolj zanimale domače borovničke, domače "jagodke" (jagode namočene v šnopsu) omleta za zajtrk pri Ukancu, namakanje v jezeru, ki je bilo ravno prav mrzlo in pa, seveda, nizozemske turistke. V tistem obdobju jih je bilo v bohinjskih kampih vse polno. Avtomobilov z oranžnimi registrskimi tablicami in nizozemskih deklet, z greha vrednimi telesnimi atributi. Strašno zabavno se nam je zdelo, ko smo s kolegi v rahlo veselem stanju izvedli nočni desant. To je bilo videti tako, da smo s storži obmetavali šotore in prikolice teh lepih deklet. Nočni paznik nas je lovil, a na njegovo nesrečo, nikoli ujel.

Kakorkoli... vrnimo se mi iz preteklosti in iz gorenjskega konca, v sedanjost in v prestolnico. Najlepše mesto na svetu. Ljubljana je mesto, ki je bilo leta 2010 proglašeno za svetovno prestolnico knjige, letos pa se ponaša z laskavim naslovom Zelena prestolnica Evrope. In ko smo že pri titulah, je lani Ljubljana dobila tudi priznanje za najboljšo turistično destinacijo leta na področju razvoja trajnostnega turizma. Neizpodbitno dejstvo je, da je razvoj turizma v Ljubljani v zadnjih letih več kot impresiven. Naša prestolnica je med turisti "vroča roba", lansko leto so tuji turisti v Ljubljani ustvarili 1, 19 miljona nočitev. Kar je skoraj 18 odstotkov več, kot leto predtem. Kar se narodne pripadnosti tiče, mesto še vedno v največjem številu obiskujejo Italijani. Sledijo jim Nemci, Američani, Britanci in Francozi. V zadnjih dveh letih je zaslediti močan porast turistov iz skandinavskih držav, po mojem občutku pa je manj Japoncev. Oni so mi bili s tistimi svojimi večnimi nasmeški in fotoaparati od nekdaj nepogrešljiv del ljubljanskega poletnega utripa. Prave ikone.

Dejstvo je, da je Ljubljana premajhno mesto, da bi izvajala nek "masovni" turizem. Zato se vsakič znova nasmehnem, ko mi kdo reče: "Dušan, ti si delal v turizmu. Kako komentiraš dejstvo, da ima Zagreb precej več turistov kot Ljubljana?" In vsakič znova se ponavljam kot gramofonska plošča. Zagreb je miljonsko mesto, ki ima več kot 60 hotelov. Od Ljubljane je po številu prebivalcev 3x večji, po površini pa 4x. Zato tovrstne primerjave niso na mestu. Za nas je bolj primeren 'butični' turizem. Takšen, ki bo privabil nesramno bogate goste, ki veliko zapravijo in se - zadovoljni s storitvami in ponudbo - tudi vrnejo.

Kar se mene tiče pa lahko samo rečem - Švedinje in Islandke, dobrodošle! Si je vedno lepo malo oči spočit... Ko pridete, gremo skupaj na sladoled ali kavo z mlekom, lahko tudi smetano :)
 

Napisal: Dušan Jambrošič

Uredila: Urška Košir in Jaka Jaklič

Slike: Dreamstime.com

Oddaj komentar

Sledite nam:

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Ljubljana nepremičnine d.o.o.