Anja Humljan je perspektivna mlada Ljubljančanka in hkrati svetovljanka. Je ženska, ki ve kaj hoče in kako to doseči. Medtem, ko jo Slovenija že kar dobro pozna, jo svet ravnokar spoznava. Na znameniti spletni platformi Kickstarter je pred kratkim uspešno dosegla cilj in zbrala vsa potrebna sredstev za uresničitev svojega sanjskega projekta Urbana joga. V njem je združila intelektualno znanje z ustvarjalnostjo, poklic s hobijem in znanost z duhovnostjo.

1.) Kdo ste in iz kje prihajate?

Sem arhitektka iz Ljubljane, po duši pa od tam, kjer je najbližje morje - z obale.

2.) Kaj je urbana joga in od kje ideja?

Urbana joga je arhitekturni eksperiment, ki raziskuje odnos med telesom in urbanim prostorom. Vse več ljudi je prepričanih, da jih urbano okolje utesnjuje, spravlja v stres, stalno proganja in kali notranji mir. Jaz pa verjamem, da urbano okolje ni nekaj, kar nas spravlja iz ravnovesja, pač pa lahko prispeva k njegovemu ohranjanju. Z osredotočanjem na to, kar čutimo s celim telesom, medtem ko se gibljemo skozi prostor - kaj vonjamo, otipamo, okusimo, vidimo in slišimo - lahko postane vsako okolje vir pozitivne energije. Okolje, ki pripoveduje zgodbe, obuja spomine, spodbuja domišljijo in neguje naše sanje. Fotografije posnete v New Yorku, Madridu, Parizu in Ljubljani, služijo kot most med arhitekturno filozofijo občutenj in tistimi, ki urbani prostor uporabljajo vsak dan.

3.) Izdali ste knjigo o urbani jogi, v kateri ste posneli serije fotografij v različnih prestolnicah. Po kakšnem ključu ste izbirali mesta? Kakšna je razlika med vsemi izbranimi mesti in kaj imajo skupnega?

V vseh mestih – New Yorku, Madridu, Parizu in Ljubljani - sem delala kot arhitektka oz. oblikovalka. Imajo posebno mesto v mojem srcu, saj so me izoblikovali kot raziskovalko na področju arhitekture, vplivala so na to, kako dojemam urbani prostor in kako sem zasnovala projekt Urbana joga - The Urban Yoga. In kar je več, navdala so me z neizmerno širino človekovega razmišljanja, močjo delovanja in z neskončnimi možnostmi interdisciplinarnega povezovanja. V New Yorku sem na primer delala kot oblikovalka in ilustratorka za enega izmed vodilnih New Yorkških joga studiev Om Factoy. Tam sem tudi posnela v prvo serijo The Urban Yoga fotografij, ki so bile obavljene v publikaciji, ki je izšla na Pariških dnevih mode.
Razlika se kaže že v odzivu na nastajanje fotografij. V New Yorku so snemanje dojemali kot spektakel, ustavljali so avtomobile in fotografirali, povzročali zastoje in ploskali. V Madridu so mirno opazovali in skrbeli, da se dobro držim in da slučajno ne padem. V Parizu se name niti niso ozirali. V Ljubljani pa so ljudje z zanimanjem opazovali dogajanje in ker je majhno mesto, kjer se vsi poznamo, je nemalokrat mimo prikorakal prijatelj katerega od ekipe in izkušnja se je prelevila v pravo malo zabavo z veliko smeha. Konec februarja se odpravljam na fotografiranje v London in prav zanima me, kako se bodo odzvali Britanci.

4.) Kaj vam je v Ljubljani še posebej všeč, v primerjavi z ostalimi mesti in kaj bi se lahko po vašem strokovnem mnenju lahko spremenilo?

V Ljubljani mi je všeč obilica zelenja, ki se premišljeno steka in vključuje v urbani prostor. Obožujem Ljubljanico, saj me voda napolnjuje z energijo, tako da nemalokrat zavijem s poti, da se je le dotaknem, bodisi s pogledom ali z dlanjo. Četudi za trenutek. In potem grem naprej.

Želim pa si več arhitekturnega oz. urbanističnega oblikovanja v skladu z uporabnikom, ki je čuteče bitje in se napaja s svojim življenskim prostorom. Na to, ali se v nekem urbanem prostoru dobro počutimo, bolj kot geometrija in funkcija, vplivajo podzavestne čutne izkušnje – torej, kaj vonjamo, otipamo, slišimo in vidimo na podzavestnem nivoju, medtem ko se gibljemo skozi prostor. Podzavestna čutna izkušnjam nam je zares domača, saj je to prvi način komunikacije, ki se je naučimo pred verbalno.

5.) Kakšni so vaši plani in želje za naprej?

Konec februarja se odpravljam v London, kjer na simpozuju na Goldmisth’s College of Arts predavam o projektu The Urban Yoga. V tem času bomo posneli še fotografije The Urban Yoga London, ki bodo zaključile prvo serijo fotografij, posevečeno glavnim metropolam stare celine, ki jo sestavljajo New York, Madrid, Pariz in London. Temu sledi tisk knjige The Urban Yoga, ki bo vsebovala relevantno arhitekturno teorijo. Ta govori o filozofiji občutenj, o odnosu med telesom in prostorom, o vlogi spominov in domišljije na zaznavanje prostora in še mnogo več. Je zaključek skoraj 10-letnega eksperimentiranja in razikovanja potenciala prostora. V tem času sem doštudirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, se dodatno izobraževala na fakulteti za arhitekturo, smer digital design na Danskem in na fakulteti za vizualno umetnost v Avstraliji, delala kot arhitektka in oblikovalka v New Yorku, Madridu in Ljubljani.

Knjigo želim predstaviti vsem in vsakemu, saj je urbani prostor del našega vsakdana, s projektom The Urban Yoga,pa lahko spremenimo poglede na vsakdanje urbane situacije. S tem naredimo naše življenje bolj prijetno, umirjeno in bogatejše za vse zgodbe, spomine in domišljijo, ki jo vzbuja prostor, če se mu predamo in prepustimo z vsemi čutili naenkrat.

Poleg tega zbiram sredstva za nadaljnji študij na šoli za arhitekuro v San Diegu, kjer sodelujejo z inštitutom za nevroznanost in raziskujejo vpliv prostora na možgane. V mislih pa imam že tudi temo za nov cikel The Urban Yoga fotografij, ki so poleg tega, da se pojavljajo v knjigi, na voljo tudi kot printi in namenjeni razstavam po svetu. Temu sledi tisk knjige, ki poleg omenjenih serij fotografij, vsebuje tudi relevantno arhitekturno teorijo.

Pripravila: Urška Košir

Foto: Irena Herak (portret), Jaka Vinšek (New York), Primož Lukežič (Ljubljana), Emilio P. Doiztua (Madrid)

Več o projektu: http://kck.st/1FBr7oN in www.theurbanyoga.com