100 Obrazov Ljubljane / 81 / Morena
Iz kje prihajate?
iz Postojne, v Ljubljani živim že 5 let.
Zakaj ste prišli v Ljubljano?
V bistvu je bila to zame ena zelo velika življenjska sprememba, ko sem se preselila v Ljubljano k svoji sestri. Prej sem sicer prestolnico že poznala, saj sem tu hodila v srednjo šolo in kasneje tudi študirala. Že od nekdaj me je vleklo sem. Se spominjam še kot otrok, ko smo morali k zdravniku in je bil zdravnik v Ljubljani pa sem bila vsakokrat navdušena celo nad tem. Skratka, že od malega mi je Ljubljana pri srcu.
Kaj pa je največja razlika med Ljubljano in Postojno?
Predvsem je tu en velik spekter ljudi in nikoli nimam občutka, da bi kdo koga sodil. Verjetno k temu pripomore tudi dejstvo, da je veliko turistov. Kljub vsemu je Ljubljana še vedno malo mesto, Postojna pa mala vas, kjer se vsi poznamo med seboj in včasih tudi preveč vemo drug o drugem. Ljudje so tisti, ki naredijo mesto.
Katere od lokacij so vam najljubše v Ljubljani?
Dolgo časa je bila to Špica, a odkar je tam odprt lokal, ni več pravega miru in grem samo še mimo. Včasih sem tam meditirala, sedela na sončku, vedno z mojim kužkom. Zdaj mi je najljubši grad, še posebej v času, ko gor ni preveč ljudi. Všeč so mi tudi tržnica in Odprta kuhinja tam, razni kotički za Bežigradom ob Savi in mnogo luštnih prostorov, kjer se veliko dogaja ali pa nič, odvisno kaj tisti trenutek potrebuješ.
Vaš najlepši spomin na Ljubljano?
Oh... Ko sem bila stara 14 let in sem šla v Ljubljano na tekmovanje za Naj smrkljo, ki ga je organizirala istoimenska revija. Takrat nisem hodila še niti na srednjo šolo sem in se mi je Ljubljana zdela res veliko mesto. Bili smo v Koloseju, spominjam se tistih tekočih stopnic... Takrat sem zmagala. To je definitivno moj najlepši spomin na Ljubljano.
Pripravila: Urška Košir
Foto: urshika
